Aktualne novice

V sklopu 16. Dnevov varstvoslovja je Detektivska zbornica 8.6.2016 organizirala okroglo mizo z naslovom Državna regulativa v panogi detektivske dejavnosti. Namen okrogle mize je bil soočiti državne organe in institucije, ki so s svojimi mnenji poskrbeli, da se je detektivska dejavnost znašla na verjetno največjem razpotju od svoje prve zakonske regulacije leta 1994.

Kljub vabilom, ki jih je Detektivska zbornica posredovala na Direktorat za policijo in druge varnostne naloge v okviru MNZ, Inšpektorat RS za notranje zadeve, Varuhinji človekovih pravic, Informacijskemu pooblaščencu ter dekanu Fakultete za varnostne vede, dr. Andreju Sotlarju, se je okrogle mize udeležil le slednji. Skupaj s predsednikom Detektivske zbornice Jankom Trivunovičem sta na okrogli mizi predstavila svoje poglede na aktualno problematiko detektivske dejavnosti v Sloveniji.

Kljub neudeležbi ključnih državnih organov pa je okrogla miza jasno pokazala, da Direktorat za policijo in druge varnostne naloge ter Informacijski pooblaščenec v svojih mnenjih očitno le povzemata sodbo Upravnega sodišča iz leta 2013, v kateri je med drugim zapisano, da določba Zakona o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1) - ta določa, da lahko določeno dejavnost opravlja detektiv - še ne pomeni, da tega ne sme opravljati nihče drug.

Omenjeni direktorat je tako zavzel stališče, da ZDD-1 ne daje ekskluzivne pravice do opravljanja detektivske dejavnosti detektivom, ampak upravičenja iz 27. člena ZDD-1 posredno daje v roke tudi tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti.

Vprašanja in mnenja udeležencev,  novinarjev ter moderatorjev, s katerimi so še dodatno začinili okroglo mizo pa so jasno nakazala, da takšna stališča, ki se jih trenutno oklepajo državni organi (predvsem že prej omenjeni direktorat) neizogibno peljejo k temu, da bodo detektivsko dejavnost opravljali posamezniki, ki niso varnostno preverjeni, ki so lahko tudi predhodno kaznovani, nad njimi pa tudi Inšpektorat RS za notranje zadeve ne bo mogel izvajati učinkovitega nadzora.  Direktorat za policijo in druge varnostne naloge  je namreč s svojimi, za licencirane detektive nesprejemljivimi mnenji, poskrbel, da lahko detektivsko dejavnost legalno opravljajo tudi osebe, ki bodo s svojimi ravnanji posegale v pridobljene človekove pravice.

Detektivska zbornica in detektivi takšnih stališč ne morejo sprejeti in bodo z nadaljnjimi aktivnostmi poskrbeli, da bodo ljudje, ki so podpisali sporna mnenja uvideli svojo napako in pravočasno poskrbeli, da se bo detektivska dejavnost v Sloveniji opravljala zakonito ter na visokem strokovnem nivoju.