Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti ureja Zakon o delovnih razmerjih in je ena od splošnih obveznosti delavca do delodajalca, ki je ni potrebno urediti s pogodbo o zaposlitvi. Dolžnost delavca je, da v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi delo opravlja vestno in pošteno. Konkurenčna prepoved se nanaša le na tiste posle, ki dejansko sodijo v okvir dejavnosti delodajalca in bi lahko bili z delavčevim ravnanjem prizadeti interesi delodajalca. Potrebno je predhodno pisno soglasje delodajalca za opravljanje del ali sklepanje poslov, ki bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco.V primeru kršitve konkurenčne prepovedi v času trajanja delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva povračilo škode, vendar mora delodajalec dokazati obstoj škode v roku 3 mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla oziroma v roku 3 let od dokončanja del ali poslov.

Konkurenčno klavzulo prav tako ureja Zakon o delovnih razmerjih in pomeni s pogodbo o zaposlitvi pisno dogovorjeno prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. S klavzulo se delavec zaveže, da določeno obdobje po prenehanju delovnega razmerja, vendar ne dlje kot za obdobje dveh let, ne bo opravljal del ali sklepal poslov, pri katerih bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, katera je pridobil pri delodajalcu. Zavezan pa je tudi delodajalec, ki za obdobje trajanja konkurenčne klavzule, nekdanjemu delavcu izplačuje denarno nadomestilo, saj delavec zaradi omejitev pri iskanju novega dela ne bo mogel v celoti uporabiti vseh svojih znanj, zvez in sposobnosti (gre za takšna tehnična, proizvodna ali poslovna znanja, ki jih delavec drugače na trgu ne bi mogel pridobiti – in ne gre torej za splošna znanja, ki jih delavec sicer pridobi v času delovnega razmerja pri delodajalcu).