Blog

Sodelavec Dušan Poslek je objavil svoja razmišljanja glede vprašanja »ali vas res lahko vsakdo nadzoruje«. Njegov prispevek me je spomnil na morebitne zaplete, ki  lahko doletijo uporabnika detektivskih storitev, ki jih ponujajo fizične in pravne osebe, ki niso detektivi in  ne izpolnjujejo pogojev iz Zakona o detektivski dejavnosti.

Kot detektivi, pogosto  za naše naročnike – delodajalce, pridobivamo  informacije in dokazno gradivo o različnih disciplinskih kršitvah delavcev. Rezultat zbranega dokaznega gradiva je pogosto izredna odpoved delovnega razmerja, temu pa običajno sledijo postopki pred delovnimi sodišči. Delavci zaradi odpovedanega delovnega razmerja namreč pogosto tožijo  svojega delodajalca. Kot priče, smo v postopkih pred delovnimi sodišči praviloma vabljeni detektivi, ki smo za delodajalca pridobivali takšno dokazno gradivo. V postopku dokazovanja smo s strani odvetnikov, kot tudi sodišča, deležni podrobnega preverjanja in vprašanj o statusu tistih, ki so dokazno gradivo pridobivali. Vprašanja odvetnikov in sodišča gredo predvsem v smeri ali so dokazno gradivo dejansko pridobivali samo licencirani detektivi, kakšna detektivska upravičenja so bila pri tem uporabljena, celo v smeri ugotavljanja s kakšnimi fotografskimi aparati so bile posnete fotografije, do ugotavljanja ali ni bila pri tem morebiti kršena zasebnost ali človekove pravice.

Upravičeno lahko domnevamo, da so vprašanja namenjena zgolj enemu osnovnemu cilju, ugotoviti, da so dokazno gradivo pridobivale fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Zakona o detektivski dejavnosti. Zagotovo bi odvetniki, kot tudi sodišče spoznalo formalne kršitve postopka, zaradi pridobivanja dokaznega gradiva s strani oseb, ki niso detektivi. Posledično bi to pomenilo neuspeh za naročnika takšnih nezakonitih detektivskih storitev, odpuščenega delavca pa bi verjetno moral ponovno zaposliti.

Vsem naročnikom detektivskih storitev priporočamo, da za pridobivanje dokaznega gradiva in preverjanje okoliščin, ki jih dopušča 26. člen Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1), najemajo zgolj detektive, ki so uvrščeni na seznam detektivov, ki ga na svoji spletni strani objavlja Detektivska zbornica Republike Slovenije. V primeru, da se naročniki odločijo, da bo detektivske storitve za njih opravila detektivska družba – pravna oseba, pa priporočamo, da najamejo pravno osebo, ki ima izključno kot glavno dejavnost priglašeno N80.300. Sočasno priporočamo, da naročnik preveri ali je odgovorna oseba takšne družbe detektiv z licenco in objavljen na seznamu detektivov ter koliko licenciranih detektivov dejansko zaposluje.

Osebno sem prepričan, da lahko zgolj licencirani detektivi naročnikom ponudijo tisto, kar fizične in pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Zakona o detektivski dejavnosti, ne morejo. Zakonitost, transparentnost ter zagotovilo, da pri pridobivanju dokaznega gradiva ne bo prihajalo do kršitev zasebnosti, zlorab človekovih pravic in zlorab pridobljenih osebnih podatkov.

Avtor prispevka: detektiv Silvo Petek (licenca 127)